Zadnji dan v Pragi so bili za Slovence usodni izločilni dvoboji
21.11.2020 Rok Rakun
Zadnji dan članskega evropskega prvenstva v Pragi se je za slovenske predstavnike končal že po uvodnih dvobojih. Slovenci prvič po 18 letih zapuščamo člansko evropsko prvenstvo brez kolajne. Niz kolajn se je pričel leta 2002 v Mariboru s kolajnama Petre Nareks in Raše Sraka.


Enej Marinič je svojo prvo borbo na članskih evropskih imel s Fincem Puumalainenom. S tekmovanj se še nista poznala, sta pa se že srečala na pripravah. Najprej si je Finec priboril prednost wazarija in po dveh minutah dvoboj zaključil še z metom za ippon in tako izločil Eneja iz nadaljnjega tekmovanja.

Po dvoboju s Fincem je Enej svoje občutke strnil takole: “Razočaranje je ogromno, računal sem na zmago. Na tekmi sva se srečala prvič, drugače pa je del mojih priprav potekal na Finskem, kjer sva bila redno sparing partnerja. Dobro sva se poznala in tudi vedela, kaj nasprotnik dela.

Priprave na to evropsko prvenstvo in evropsko prvenstvo U23 so bile zelo otežene zaradi situacije v zvezi s koronavirusom. Moje priprave so se malo zaustavile za dva tedna v začetku oktobra, saj sem tudi sam zbolel.

Pozna se, da ni bilo tekmovanj in da so bile priprave zelo okrnjene. Jaz sem se začel vračati komaj letos junija v tekmovalni judo na mednarodni ravni. Pozna se da ni toliko sparingov, kot jih je bilo prej. Vse večje skupne priprave so odpadle in zato je bilo še toliko težje najti partnerje za trening.

Razlika med evropskim članskim prvenstvom in evropskim prvenstvom U23 je ogromna. Kaliber tekmovalcev je tukaj čisto drugačen kot tam. Nekaj tekmovalcev je istih kot na U23, večina pa je novih.”

Patricija Brolih je prav tako prvič nastopila na članskem evropskem prvenstvu. V prvem krogu izločilnih dvobojev kategorije do 78 kilogramov ji je naproti stala Poljakinja Pacut. V zelo izenačenem dvoboju je v boju za zlato točko slavila Poljakinja, ko je vrgla Patricijo za wazari.

O svojem prvem dvoboju na članskih evropskih prvenstvih nam je povedala tole: “S Poljakinjo se nisva prej poznali, ker sem jaz menjala kategorijo in tukaj skoraj nobenega ne poznam. Počutila sem se močno, vendar žal ni šlo, je bila Poljakinja tokrat boljša. Pred borbo sem si pogledala njene pretekle borbe in tako sva potem s trenerjem skupaj pripravila taktiko za dvoboj. Delo z novim trenerjem je definitivno drugačno kot z ostalimi prej. Z njim sodelujem zelo dobro in vsaka sprememba je za nekaj dobra.

Mi potrebujemo borbe in to z različnimi partnerji, kar pa v Sloveniji žal ni mogoče. To se zelo pozna in nam manjka. Po tem dolgem tekmovalnem premoru je seveda težko tudi psihično za nas, zelo delajo živci. Ko si v tekmovalnem ritmu skozi celotno sezono se na to navadiš in prilagodiš, tukaj pa enkrat je tekma, drugič je ni.

Razlika med nižjimi starostnimi kategorijami in člani je velika. Tukaj so same vrhunske tekmovalke, tudi tam so, ampak tukaj je čisto drug nivo juda. Zelo težko je primerjati letošnje evropsko prvenstvo z ostalimi, saj je to res nekaj posebnega zaradi situacije, ki vlada sedaj v svetu. Pred prazno dvorano je bistveno težje tekmovati, že občutek ob prihodu v prazno dvorano je čisto nekaj novega in čudnega, saj tega nismo vajeni.”

Generalni sekretar Judo zveze Slovenije Franc Očko, ki je tukaj tudi v vlogi člana sodniške komisije pri evropski judo zvezi je o tem prvenstvu povedal slednje: “Zelo velika razlika je med tem prvenstvom in ostalimi prvensti v preteklosti. Potrebno je čestitati češki judo zvezi in evropski judo zvezi za izpeljavo tega dogodka. V organizacijo je bilo vloženega veliko truda in klub situaciji so zelo dobro organizirali to prvenstvo. Kot prva pomanjkljivost je vzdušje v dvorani brez publike, to je velika slabost tudi za tekmovalce in tudi za vse nas, ki spremljamo ta šport. Tudi vso testiranje, maske in ostali ukrepi dodajo psihični pritisk na vse.

Glede nastopov naših tekmovalcev moramo biti korektni in pošteni do sebe, da z rezultati nismo zadovoljni, kajti po 18 letih smo prekinili niz kolajn z evropskih članskih prvenstev. Situacija v svetu in pri nas je seveda tudi botrovala k temu, da so naši športniki v primerjavi z ostalimi na slabšem. Naša država je mala in nimamo toliko možnosti za sparinge, kot jih imajo v drugih konkurenčnih državah. V preteklosti smo to nadoknadili s pripravami po celem svetu, da so bili naši športniki enakopravni ostalim v smislu priprav. Ta pomanjkljivost se je ravno zdaj pokazala tukaj na tem tekmovanju.

Mislim, da bomo morali v prihodnjih mesecih do olimpijskih iger v Tokiu stakniti glave in skupaj najti rešitev. Kar smo počeli preteklih sedem mesecev očitno ni obrodilo sadov. Predvsem bo tukaj naloga strokovnega dela, da najde neko rešitev. To so lahko priprave v tujini ali da doma strnimo vrste in se doma osredotočiti na skupne treninge.

V Sloveniji imamo letos namen še izpeljati 1. slovensko judo ligo v kolikor nam bodo razmere to omogočale. V decembru naj bi poleg glavnega turnirja izvedli tudi kvalifikacije za šestih ekip. To je vse kar je za letos v načrtu. Vse tekme mlajših selekcij pa ne bodo izpeljane.

Za drugo leto pripravljamo koledar enak prejšnjim letom, vendar kako ga bomo izpeljali bomo še videli. V teh časih je težko predvideti kaj bomo lahko izpeljali in kaj ne, zato bomo koledar kasneje iz meseca v mesec pregledali in po potrebi prilagodili.”