Danes je v Judo klubu Sokol v Ljubljani potekala predstavitev inkluzivnega juda, ki so se je udeležili ministrica za izobraževanje znanost in šport, prof. dr. Simona Kustec, minister za delo družino socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj in predsednik JZS Lovrencij Galuf. Gostje so na predstavitvi izvajanja oziroma poteka dela inkluzivnega juda podpisali tristranski sporazum med Judo zvezo Slovenije in ministrstvoma, katerega cilj je medsebojno sodelovanje na področju inkluzije in zavzemanje za širše uveljavljanje modela inkluzije v šport v slovenskem prostoru.

Ministrstvi bosta za dosego tega cilja podali pobudo za ustanovitev medresorske delovne skupine za vključevanje ranljivih skupin v slovenskem športu. Podpisniki bodo tudi podali predloge, s pomočjo katerih bi proces inkluzije ranljivih skupin smiselno in ciljno pospeševali, tako v Judo zvezi Slovenije kot v slovenskem športu nasploh. Na ta način bodo stranke sporazuma družbi pomagale pri doseganju standardov in vrednot inkluzivne, medgeneracijsko povezane družbe.

Ministrica za izobraževanje znanost in šport, prof. dr. Simona Kustec

"S tem dejanjem danes odpiramo srce naši družbi, ki mora biti enaka za vse. Vi to kažete s tem, kar počnete, mi pa bomo danes, kot država, z našo zavezo vaša prizadevanja podprli in vam pomagali. S tem ne boste imeli izgovorov, da ne boste najboljši na svetu. Judo je šport, ki je v Sloveniji zelo popularen in zelo uspešen. Slovenski judoisti so osvojili veliko medalj, med drugimi tudi 6 olimpijskih kolajn. Želim vam veliko uspehov in športne borbenosti. Dajem vam besedo, da bomo na našem ministrstvu poskrbeli, da boste imeli čim boljše pogoje za treninge in osvajali najvišje rezultate."

Minister za delo družino socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj

"Sem počaščen in hvaležen, da se naš resor velikokrat srečuje z resorjem za izobraževanje, znanost in šport predvsem pa pri inkluziji ranljivih skupin v družbo in v šport. Z državnim sekretarjem veliko hodiva okrog po Sloveniji, kjer obiskujeva varstveno delovne centre (VDC) in centre za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) ter tam srečujeva navdušene športnike. Judo zveza Slovenije je s tem, da prakticira inkluzivni judo, tisti zgled, ki izraža našo vizijo vključevanja v družbi. Zato ni potrebno ustanavljati posebnih zvez, naša dolžnost pa je, da ranljive skupine vključujemo, kjer je mogoče in kolikor je mogoče v običajno življenje. Hvaležen sem za vso vaše vizionarstvo, da delate to, kar je naravno. Vsem nam ste zgled skozi šport in tako pridete vsem nam do src. Dajmo skupaj naprej ostati promotorji tega, da smo skupaj močnejši."

Predsednik JZS Lovrencij Galuf

"Gre za zgodovinski trenutek v razvoju inkluzije v slovenskem športu in priznanje 30 letnega dela na področju inkluzije v Judo zvezi Slovenije. Slovenski judo klubi združeni v Judo zvezi Slovenije namreč že več kot 25 let, poleg večinske vključene populacije vseh starostnih in socialnih kategorij, skrbimo tudi za ranljive skupine, ki jih s pomočjo vadbe juda ponovno vključujemo v skupnosti. Med te skupine vključujemo socialno ogrožene otroke, slepe in slabovidne osebe, gluhe in naglušne osebe, osebe z raznimi gibalnimi oviranostmi, osebe z intelektualnimi oviranostmi, dolgotrajno bolne osebe (npr. spekter avtističnih motenj), osebe s kombiniranimi oviranostmi, osebe s težavami v duševnem zdravju in v vadbo juda vključene starostnike, ki niso veterani juda. Ta sporazum je temelj za trdno osnovo in nadaljnjo sistemsko delo. Podpis sporazuma nam omogoča nadaljevanje našega dela v sistemskem okviru, ki je nujen za ves slovenski šport."

V Judo zvezi Slovenije že od leta 1994 izvajajo inkluzivni judo v nekaterih judo klubih po Sloveniji. Judo zveza Slovenije pa je v tem trenutku s svojim implementiranim modelom inkluzije vodilna slovenska inkluzivna športna organizacija, pri tem pa sodelujejo tako z osnovnimi šolami s prilagojenim programom kot s socialno-varstvenimi zavodi. Projekt je športna, socialna in v svojih učinkih tudi zdravstvena inovacija v slovenskem prostoru. Temelji na sodobnih, splošno uveljavljenih načelih socialne stroke, ki je primarna stroka, ki se ukvarja z ranljivimi skupinami. Projekt dosega celovite pričakovane učinke v tesnem sodelovanju s športno stroko v programih vadbe juda, ki se odvijajo normalizirano, v običajnem judo klubu.

Dolgoletne izkušnje področju inkluzije v judu so tudi pokazale, da je začrtana pot prava in da sta inkluzija v športu ter socialno vključevanje primeren in učinkovit način zlivanja večinske družbe z ranljivo populacijo. V programih inkluzivnega juda danes vadi prek 150 športnikov z raznolikimi zmožnostmi.

Poleg tega je inkluzivna medgeneracijsko povezana družba tudi strateška usmeritev in zaveza slovenske države in EU na vseh področjih, tudi na področju športa. Razlog za to je ugotovitev, da so skupnostne oblike skrbi za ranljive in kohezija ter medgeneracijsko sodelovanje za družbo najcenejše in tudi etično najsprejemljivejše.

Podpisniki so si tudi soglasni, da je več kot uspešen model inkluzije pri vadbi juda vsekakor prenosljiv na druge športne panoge, zato si bodo prizadevali, da bodo sistem in znanje, pridobljeno v zadnjih tridesetih letih dela na tem področju, delili tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije in drugimi panožnimi zvezami ter tako skupaj slovenskemu športu pomagali pri doseganju omenjenih strateških usmeritev in izpolnjevanju zavez.