V okviru projekta »Vključeni v življenje«, ki poteka v letošnjem olimpijskem letu, zbirajmo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse. Dobrodelna prodaja otroških risb poteka na https://www.mercator.si/projekti/dobrodelna-galerija/ kjer pozivamo širšo javnost, da se pridruži tej dobrodelni akciji in skupaj pomagamo našim judoistom inkluzivnega juda doseči njihove cilje.

V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih judo klubov: JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z'dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana. Ti omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. V programih inkluzivnega juda, ki se jih lahko izvaja z namenom terapije, rekreacije ali kot tekmovalni šport, je danes združenih 153 judoistov z različnimi sposobnostmi.

Inkluzija v širšem pomenu zagovarja ohranitev identitete posameznika ob njegovi vključitvi v družbo, hkrati pa načelo inkluzivnosti temelji na tem, da se tudi okolica kaj nauči od manjšin. Ker so šport na splošno in še posebej borilni športi nosilci filozofije medsebojnega spoštovanja, so zato primerno okolje za razvoj inkluzije. Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah.

Na področju juda ima inkluzivna vadba v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Prvi judoisti z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi so začeli trenirati leta 1994 v Kopru in Portorožu, leta 2004 pa so v okviru JZS ustanovili Komisijo za inkluzivni judo, ki skrbi za strokovni razvoj panoge. Od leta 2017 organizirajo tudi Državno prvenstvo v inkluzivnem judu, ki se imenuje »Festival juda za vse Jožeta Škrabe«.

Tjaša Ristić, karateistka in slovenska olimpijka je po treningu povedala naslednje:

»Naše druženje se je začelo z veliko radovednosti. Imela sem edinstveno priložnost, da inkluzivnim judoistom predstavim prvine karateja. Odziv je bil več kot fantastičen. Na druženju ni manjkalo smeha in pozitivne energije. Drug drugemu smo polepšali dan in dodali kamenček v mozaik unikatnih izkušenj.

Šport je izjemno pomemben za osebnostni razvoj vsakega človeka. Borilne veščine še posebej poudarjajo zavedanje in obvladovanje lastnega telesa, zato bistveno prispevajo k motoričnemu razvoju. Ena ključnih vrednot borilnih veščin je tudi spoštovanje - samega sebe, nasprotnika, trenerja, senseija in ostalih. Naučijo nas, kako obvladovati svoje obnašanje, reakcije, svoj um. Vrednote športa, še posebej vrednote borilnih veščin, predstavljajo veliko priložnost za razvoj športnikov. Inkluzija v športu se mi zdi zelo pomembna predvsem z vidika socializacije in
osebnostnega razvoja. Menim, da lahko s pomočjo inkluzivnega športa živimo bolj kvalitetno življenje.«

Jana Jerković, vodja judo kluba Jesenice, je povedala naslednje o delovanju in inkluzivnem judu pri njih:

»Judo klub Jesenice je z svojim delovanjem pričel l. 2002. Ustanovila sta ga trener juda Brane Dvoršak in njegova žena Tatjana, specialna pedagoginja. Delujemo kot društvo, klub je v prvi vrsti namenjen osebam z motnjo v duševnem razvoju, od samega začetka pa delujemo inkluzivno, vedno so dobrodošli vsi, ki jih veseli vadba juda. Od samega začetka je v klubu naš trener Jaka Kolbl Krokar, tudi sam bivši judoist, ki je še ne polnoleten, po smrti Braneta Dvoršaka prevzel vodenje judoistov. V vseh letih je v klubu treniralo preko 20 športnikov, trenutno jih redno obiskuje vadbo 6, vsi so z motnjo v duševnem razvoju. Starostni razpon je od 23-47 let. Za večje število bi potrebovali še enega trenerja.

Naši judoisti so zelo predani športniki. Če so le zdravi, se redno udeležujejo vadb. Kar reče trener je zakon, popolnoma mu zaupajo, ob njem se počutijo varne. Še vedno, po vseh letih, v inkluzivnem judu sem prisotna že od leta 2007, odkar trenira moj sin Nik, imam solze v očeh, ko jih občudujem, s kakšnim žarom se borijo na tatamijih in kako veseli so vsakega uspeha, kako ponosni so, da zastopajo klub in Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih.

Vsi, ki delamo z njimi vemo, koliko truda vložijo v vsako borbo, saj morajo najprej premagati svojo oviranost, šele nato se pomerijo z nasprotnikom. Trudimo se, da so prepoznavni v lokalnem okolju, z objavami na družabnih omrežjih in medijih jih Ljudje jih ne doživljajo več kot samo osebe z posebnimi potrebami, ampak kot dobre športnike, kar je zelo pomembno za njihovo samopodobo.

Ko sem projekt VKLJUČENI V ŽIVLJENJE predstavila trenerju in staršem, ki so ključni za delovanje kluba so bili zelo navdušeni. Poleg donacije nam največ pomeni, javna podpora Mercatorja, Olimpijskega komiteja Slovenije in Judo zveze Slovenije. Menim, da bo njihova vključitev v projekt razlog, da bo marsikdo prebral o nas in nas dojel drugače. Temu bo v veliki meri pripomogla objava za javnost v družbenih medijih v katerih je odlično razložen pojem inkluzija in naše delovanje. Če si bodo ljudje vzeli čas za branje objave in jo vsaj malo ozavestili je namen projekta dosežen.

Prejeta donacija bo porabljena zelo skrbno, po predhodnem posvetu z vsemi sodelujočimi. Največji del bo porabljen za udeležbo na turnirjih. Letos septembra smo prevzeli izvedbo mednarodnega turnirja in državnega turnirja Specialne Olimpijade Slovenije. Če bodo razmere ugodne bi radi hkrati organizirali tudi judo kamp, v sodelovanju z inkluzivnim klubom Sombor iz Srbije. Končno bomo lahko plačali trenerju, kakšno dnevnico in udeležbo na usposabljanjih. Večino dela namreč opravi prostovoljno.

Klub se financira z članarinami, donacijami in iz občinskih razpisov. Trenutno je največji izziv zagotoviti delovanje kluba, omogočiti varno vadbo judoistom in vzdrževati njihovo psihofizično kondicijo. Nihče namreč ni pričakoval, da bo epidemija tako močno vplivala na naša življenja. Izzivov sicer ne zmanjka, dokler bodo bom z velikim veseljem in ponosom opravljala mojo funkcijo. Ko jih zmanjka jo bom predala naprej.«