V petek, 19. marca je V Mariboru v judo klubu Železničar Maribor potekal odprti trening inkluzivnega juda nakaterem se je judoistom pridružil tudi Luka Žvižej.

V okviru projekta »Vključeni v življenje«, ki poteka v letošnjem olimpijskem letu, zbirajmo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse. Dobrodelna prodaja otroških risb poteka na https://www.mercator.si/projekti/dobrodelna-galerija/ kjer pozivamo širšo javnost, da se pridruži tej dobrodelni akciji in skupaj pomagamo našim judoistom inkluzivnega juda doseči njihove cilje.

Mojca Antolinc, trenerka inkluzivnega juda je svoje delo opisala takole:

»Treningi inkluzivnega juda potekajo prilagojeno vsakemu vključenemu članu. To pomeni, da je potrebno najprej dobro spoznati člane, kaj zmorejo, kako se odzivajo. Na podlagi tega potem prilagodimo vadbo vsakemu izmed njih. Ker so nekateri tudi fizično ovirani vseh vaj ne zmorejo/ne smejo izvajati, tako da je potrebno biti pozoren tudi na to. Potrebno se je zavedati tudi, da njihovi odzivi zmeraj niso nadzorovani.

Pri nekaterih prepoved nečesa spodbudi ravno obratno reakcijo od pričakovane, tako da je potrebno ugotoviti tudi, kako se vsak posameznik na določene dražljaje odziva. Judoisti nato med vadbo spoznavajo prvine juda (padci, tehnike, prilagojene borbe), izboljšujejo svojo motoriko, predvsem pa z majhnimi koraki dokazujejo česa vse so zmožni. Tisti, ki napredujejo hitreje in potrebujejo močnejše partnerje, ali pa ugotovimo, da bi še več napredovali v rednih skupinah, se vključijo v dodatne treninge teh skupin. Prav tako pa smo, dokler smo seveda lahko (zaradi Covida) imeli skupne treninge z člani rednih skupin, ki so se nam na inkluzivnih treningi redno priključevali. Tako je vsak inkluzivni judoist imel priložnost na treningu, da se je učil od boljšega. Na ta način so se stkala prijateljstva, predvsem pa še večje zavedanje tudi ostalih članov kluba, da kar je njim samoumevno, da lahko zmorejo, nekaterim ni. Vedno pa strmimo k temu, da se posameznika vključi tako, da lahko čim bolje izkoristi svoj potencial in čim bolj napreduje. V našem klubu lahko s ponosom in gotovostjo trdim, da se po imenih poznamo vsi, tako, da pri nas res ni razlik. Kot radi rečemo : »je naša telovadnica prostor kjer se zabrišejo meje in uresničujejo sanje«.

Osebno treniram skupino judo vrtca, vodim skupino mlajših dečkov in inkluzivno skupino. Skupina judo vrtca ima predstavnika inkluzivnega juda, prav tako ima skupina mlajših dečkov v obliki dodatnih treningov judoista inkluzivne skupine. V ločeni inkluzivni skupini je drugače 13 judoistov. Posamezniki inkluzivnega programa vadijo tudi v mali šoli juda in rekreativni skupini. Potrebno je poudariti tudi to, da dajemo možnost vadbe tudi otrokom, ki obiskujejo redno šolo, vendar zaradi fizičnih ovir potrebujejo določene prilagoditve.

V našem klubu imamo posebej ločeno inkluzivno skupino, vse ostale skupine kluba pa so mešane.

Pri delu trenerke v ostalih skupinah sem se srečevala s posamezniki, ki so potrebovali posebno obravnavo. Tudi moj študij je bil usmerjen v delo z otroci s posebnimi potrebami. V želji, da omogočim vadbo juda tudi posameznikom, ki imajo motnjo v duševnem razvoju in se ne zmorejo enakovredno vključiti v redne skupine sem se skupaj z vodstvom kluba odločila, da ustanovimo posebno skupino tudi za te osebe.

Posebej izobraževanja nismo imeli, izobraževanje je potekalo z lastnim raziskovanjem. Pri delu mi je v veliko pomoč znanje, ki sem ga pridobila med magistrskim študijem pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Preden sem se pričela ukvarjati s trenerskim delom v judu, sem aktivno trenirala tudi atletiko, kasneje opravila izpit atletske sodnice in sodelovala pri izvedbi tekmovanj za osebe s posebnimi potrebami. Konec leta 2020 sem udeležila tudi dodatnega izobraževanja preko Special Needs Judo Union in uspešno zaključila Special needs Adaptive coaching training course level 1. Glavna lastnost, ki jo trener mora imet je srčnost, potrpežljivost in občutek za delo z osebami s posebnimi potrebami.

Marsikomu se delo trenerja v inkluzivni skupini ne zdi posebej zahtevno, vendar je potrebno za samo pripravo vsebine in prilagoditev treninga posameznikom precej več pedagoško-didaktičnih znanj in časa kot pri izvajanju treningov za njihove vrstnike v drugih skupinah.

Za večino posameznikov, ki so vključeni v ta program in imajo težave v duševnem razvoju to pomeni zraven primarne družine edino obliko združevanje izven nje. Spoznali so nove prijatelje, šport kjer jim, zaradi individualno prilagojene vadbe omogočimo uspeh, napredek, predvsem pa vplivamo na to, da se razvijajo tudi osebnostno, postanejo samostojnejši in samozavestnejši. Verjetno si je težko predstavljati, kako je ko dobiš veliko prijateljev, ki tovrstnih težav nimajo, mi smo pa tem posameznikom to omogočili v največji možni meri, kar se da čutiti tudi v odnosu med vsemi skupinami. Pri nas ni ločevanja, vključujemo jih v vse klubske aktivnosti in menim, da to čutijo tako posebni judoisti kot tudi njihovi starši.

Podpora Mercatorja nam predvsem pomeni priznanje našim prizadevanjem za čim bolj enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami v športno aktivnost in širšo družbo. Njihova finančna pomoč, nam bo omogočila nakup nujno potrebnih rekvizitov za vadbo in pokritje nekaterih stroškov tekmovanj in priprav za naše inkluzivne judoiste.«

Luka Heinrih, judoist inkluzivnega juda nam je opisal svoj odnos z judom takole:

»Inkluzivni judo obiskujem 1 leto in pol. Zelo všeč mi je trenirat judo, super se počutim na treningih. Najbolj všeč mi je, da se družimo, smejimo, imamo borbe, borbe v parterju in hodimo na tekmovanja.

Pred covidom sem treniral 2x na teden. V petek z mojimi prijatelji iz inkluzivnega juda kjer nas je 13, v torek pa z mlajšimi dečki kjer nas je 22. V telovadnico vstopimo bosi in oblečeni v kimono. Priklonimo se, to je pozdrav. Ko se vsi zberemo se malo pogovorimo, potem se začnemo segrevati. Po segrevanju imamo parter, borbe in vstope včasih pa fitnes trening.

Treniranje juda mi pomeni druženje, veselje, spoznavanje drugih ljudi. Želim si čim več trenirati in hodit na skupne treninge in tekmovanja.

S ponosom povem, da sem član judo kluba Železničar in sem vesel, da so me sprejeli.«

Silva Heinrih, mama judoista inkluzivnega juda Luke Heinriha je o projektu povedala naslednje:

»Projekt Vključeni v življenje je za pohvalit. Za vse redne športe se tako ali drugače zbere denar. Za naše otroke in odrasle s posebnimi potrebami pa ne samo, da ni denarja in sponzorjev, tudi organiziranih vadb in športov ni, ljudi ki bi bili pripravljeni delati z njimi pa primanjkuje.

Inkluzivni judo nam vsem pomeni vključevanje, izkazovanje svojih sposobnosti, veselje...kar je pomembno za njih in okolico saj so odrinjeni na rob družbe. Želim si, da bi projekt podprlo čim več ljudi, da se zbere čim več prispevkov in se omogoči kvalitetna vadba inkluzivnega juda za čim več otrok in odraslih.«

V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih judo klubov: JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z'dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana. Ti omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. V programih inkluzivnega juda, ki se jih lahko izvaja z namenom terapije, rekreacije ali kot tekmovalni šport, je danes združenih 153 judoistov z različnimi sposobnostmi.

Inkluzija v širšem pomenu zagovarja ohranitev identitete posameznika ob njegovi vključitvi v družbo, hkrati pa načelo inkluzivnosti temelji na tem, da se tudi okolica kaj nauči od manjšin. Ker so šport na splošno in še posebej borilni športi nosilci filozofije medsebojnega spoštovanja, so zato primerno okolje za razvoj inkluzije. Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah.

Na področju juda ima inkluzivna vadba v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Prvi judoisti z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi so začeli trenirati leta 1994 v Kopru in Portorožu, leta 2004 pa so v okviru JZS ustanovili Komisijo za inkluzivni judo, ki skrbi za strokovni razvoj panoge. Od leta 2017 organizirajo tudi Državno prvenstvo v inkluzivnem judu, ki se imenuje »Festival juda za vse Jožeta Škrabe«.

Več fotografij petkovega treninga najdete na https://www.judoslo.si/galleries/114