V svojem uvodnem dvoboju v Zagrebu je Martin Hojak slavil nad Američanom Yonezuka z ipponom. V tretjem krogu izločilnih dvobojev se je Marin pomeril z Romuncem Raicu do sedaj sta se pomerila enkrat in takrat je zmagal Romun, tokrat pa je v prvi minuti Martin s tehniko davljenja prisilil Romuna k predaji dvoboja. V četrtfinalu mu je nasproti stal Gjakov iz Kosova, slednji si je v drugi minuti priboril prednost wazarija in jo uspešno zadržal do izteka rednega dela dvoboja. Martin se je premaknil v repasaž kategorije do 73 kilogramov, kjer mu je nasproti stal Turk Demirel. Po nekaj sekundah je Hojak povedel z metom za wazari in nato v drugi minuti slavil, ko je izvedel vzvod na roko in Turka prisilil k predaji dvoboja ter se uvrstil v boj za stopničke. Za bronasto kolajno se je pomeril s prvim nosilcem kategorije Bolgarom Hristovom. Martin je povedel z metom za wazari in nato Bolgara držal v končnem prijemu še deset sekund za zmago in bronasto kolajno. To je njegova tretja bronasta kolajna na Grand Prix, zadnjo je osvojil leta 2020 v Tel Avivu.

Kaj ti pomeni ta bronasta kolajna?

Ta medalja je odraz podpore, ki jo prejemam. Ni bilo vedno tako, čeprav so določeni ljudje vedno stali za mano. Na prvem mestu gre zasluga trenerju Luki Kuraltu. Trenutno namreč shajam brez avtomobila, kar na žalost pomeni, da dolge razdalje na treninge prevozim s kolesom na milost in nemilost vremenu in je zato moja pot na treninge otežena posebej v zimskih mesecih. Tu trener Luka veliko žrtvuje in mi, ko mu možnosti dopuščajo, nudi prevoz. Za to sem neskončno hvaležen. Potem je tu podpora kluba, ki nam nudi maksimalne kapacitete za optimizacijo treninga. Sparing partner Juš Mecilošek igra nepogrešljivo vlogo pri moji pripravi in držanju nadpovprečno kvalitetne energije v ekipi na in izven treninga. Takoj za njim so se vsi sotrpini in moja zlata družina, kateri je judo rahlo tuj, a vseeno navijajo, kot da jim je judo v življenju primarna stvar. Navsezadnje gre hvala se vsem v živo prisotnim na tekmovanju, katerih glasovi so me spremljali na blazini. Vso to podporo pretvarjam v motivacijo in odločnost.

Katera današnja borba je bila zate najtežja?

Težko in nerad vrednotim borbe, cilj je zmagati vsako borbo in doseči absolutno prevlado. K temu si prizadevamo.

Kašen je občutek iti v borbo za kolajno s prvim nosilcem?

Da je bil prvi nosilec, nisem niti vedel, venomer se osredotočam le na judo, ki ga dela nasprotnik, to nam je edina in glavna informacija.

Z današnjim rezultatom si pridobil kar nekaj točk na svetovni lestvici. Kakšni so načrti za prihodnja tekmovanja?

Pridobil sem nekaj pomembnih točk, a to je tu sekundarnega pomena, saj nas te le pripeljejo na olimpijado. Glavni cilj je ustvariti zgodovino in priključiti moški del ekipe k fenomenalnim dosedanjim rezultatom deklet na olimpijadah. Za tako majhen narod imamo ogromno število judoističnih olimpijskih medalj in moja misija je, da dodamo prvo moško v zgodovini.

Anka Pogačnik je svoje nastope v Hrvaški prestolnici začela z zmago nad Švicarko Lengweiler, katero je premagala z ipponom malo pred iztekom rednega dela dvoboja. V tretjem krogu izločilnih dvobojev se je pomerila z Nizozemko De Voogd, proti kateri se je priborila prednost wazarija v prvi minuti dvoboja in jo uspešno zadržala do konca. S to zmago se je prebila do četrtfinala, v katerem se je borila z Italijanko Pedrotti, slednji so prisodili tri kazni, in Anka se je uvrstila v polfinale, kjer se je borila s Hrvatico Matićevo. Do danes sta se srečali na mednarodnih tatamijih šestkrat in štirikrat je dvoboj dobila Hrvatica. Tekom današnje borbe so Anki dosodili tri kazni in s tem se je uvrstila v dvoboj za bronasto kolajno. Za mesto na zmagovalnem odru kategorije do 70 kilogramov se je pomerila z Aleksandro Samardizic iz Bosne in Hercegovine, s katero sta se na velikih tekmovanjih pomerili že dvakrat in do sedaj je vedno slavila Anka. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. V tretji minuti rednega dela je Anka povedla z metom za wazari in nato delo nadaljevala v parterju, kjer si je po desetih sekundah končnega prijema priborila bronasto kolajno. Bronasta kolajna v Zagrebu je njena sedma kolajna in četrta bronasta na Grand Prix.

Kako si se danes počutila?

Počutila sem se dobro, sicer se nismo posebej pripravljali za to tekmo, saj me čaka glavna tekma, evropsko prvenstvo šele novembra.

Kako si z dnem zadovoljna?

Z dnem sem zadovoljna, borbe sicer niso bile najboljše, ampak sem jih dobro taktično izpeljala sebi v prid.

Polfinalni dvoboj z Matićevo kako si ga ti videla?

Matićevo dobro poznam, je zelo vsestranska tekmovalka, ki je nevarna tako levo kot desno in se je težko na njo posebej pripraviti. Žal so me kazni stale napredovanja v finale.

Kakšna je bila taktika pri borbi za bron, z nasprotnico se nista srečali prvič?

V borbi za tretje mesto sem vedela, kaj me čaka. Velikokrat se srečava tudi na pripravah in sem vedela, kje je nasprotnica lahko nevarna. Predvsem pa sem ji morala vsiliti svoj judo, kar mi je tudi uspelo.

Bronasta kolajna in nove kvalifikacijske točke za Pariz, kakšni so tvoji občutki ob tem?

Občutki so super, vesela sem medalje in novih zelo pomembnih kvalifikacijskih točk. Sedaj grem lahko bolj sproščeno naprej.

Polfinalni dvoboj z Matićevo kako si ga ti videla?

Matićevo dobro poznam, je zelo vsestranska tekmovalka, ki je nevarna tako levo kot desno in se je težko na njo posebej pripraviti. Žal so me kazni stale napredovanja v finale.

Foto: Di Feliciantonio Emanuele in Kulumbegashvili Tamara/IJF in EJU