Pred letošnjim največjim judo tekmovanjem pri nas, v Ljubljano prihaja 8. in 9. februarja preko 450 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 držav, smo se pogovarjali z »vražjo Slovenko« juda Rašo Sraka Vuković. Ni je potrebno posebej predstavljati, bila je prva, ki je na prelomu tisočletja obrnila krivuljo rezultatov deklet navzgor in potem skupaj z Urško Žolnir Jugovar, Lucijo Polavder Točaj ter Petro Nareks tlakovala pot kasnejšim olimpijskim kolajnam. Ljubljančanka je v karieri med drugim osvojila bronasti medalji na svetovnih prvenstvih 2005 v Kairu in 2010 v Tokiu, ter pet kolajn na evropskih prvenstvih, med drugim zlato 2003 v Düsseldorfu in srebrno 2010 na Dunaju. Še vedno je predana judu kot članica trenerske komisije in kot članica izvršnega odbora JZS.

Ljubljana ne bi mogla imeti boljše ambasadorke tega športa. Vseeno nam povejte, kako je prišlo do tega sodelovanja?

V bistvu, to je nekako prišlo s strani organizacijske ekipa tega European Opena. Prosili so me, če bi bila ambasador, ker je to prvenstvo končno v Ljubljani. To, da je taka velika tekma v Ljubljani, to smo čakali že kar nekaj let. Zdi se mi, da glede na to, kako ima naš judo tako dobre rezultate, da si zasluži imeti to tekmo tudi v naši prestolnici. Sama sem bila športnica Ljubljane kar nekajkrat, ne vem, mislim, da petkrat ali šestkrat, pa so me za ambasadorko tekmovanja verjetno izbrali tudi zaradi tega.

Kakšne bodo vaše zadolžitve, kaj boste morali početi?

Kakor jaz to vidim, je in bo moja naloga v bistvu privabiti čim več ljudi. Da si ta dogodek ogledajo v dvorani, kamor so vljudno vabljeni. Odločili smo se, da vstopnine ne bo, da bi naši tekmovalci in seveda tudi vsi drugi, imeli kar največjo podporo ljubiteljev juda. Skrbim za promocijo s kontakti, ki jih imam. Poseben poudarek bo zato na stiku s posebnimi gosti, s protokolom, z VIPovci, če lahko tako rečem. Recimo s predstavniki EJU, Olimpijskega komiteja Slovenije, s katerim imam veliko opravka kot predsednica komisije športnikov OKS. Pa s predstavniki Mestne občine Ljubljana, s katerimi se prav tako kot večkratna športnica mesta že dolgo povezana. Tudi s predstavniki politike, ti verjetno ne zahajajo pogosto na judo tekmovanja, ter našimi pokrovitelji. Zato bo moja naloga tudi razlaganje pravil, same judo borbe, taktike, metov in podobnega.

Kdo pa je med temi posebnimi povabljenci?

Vem, da je naša predsednica Nataša Pirc Musar velika športna navdušenka in če bi prišla pogledati tudi judo, bi to bilo super, ker tudi njo poznam. Mislim, starši jo poznali že prej, pa tudi na olimpijskih igrah v Parizu smo se družili z možem Alešem in sinom Maksom. Prosila sem tudi Andrejo Leški, našo zlato olimpijko, da bi bila tam zraven z menoj, da bi skupaj predstavljali judo v najboljši možni luči. Kogarkoli bo že judo zveza povabila, zanjo in zanj bomo lepo poskrbeli. Želimo pokazati, da je judo šport z neskončno lepimi in plemenitimi vrednotami.

Ko ste ravno omenili Andrejo, kako vidite slovenski judo zdaj, reciva deset let po vaši aktivni karieri, kako vidite še vedno te uspehe? Ker takrat, ko ste ve punce začele nizat uspehe, to se je zdaj kar nekako nadaljevalo, se preselilo tudi v druge klube in nekako Slovenija ostaja judo velesila.

Ja, jaz mislim, da smo me res postavile dobre temelje pa začele. Ker seveda te generacije za nami imajo definitivno boljše pogoje, kako smo jih imele me takrat, ko smo začenjali. Sigurno gre zasluga za to tem našim generacijam in medaljam Urške, pa Lucije pa Tine Trstenjak pa Ane Velenšek. In jaz sem vesela, da tudi drugi klubi dobro delajo, da se vidi, da ni to samo ena sredina, ampak da smo vse skupaj dvignili na neko raven, na višji nivo. Mislim tudi, da trenerji dosti več vedo, kot so včasih in da se da delati naprej. Še vedno imamo nekaj punc, ki bi lahko še nadaljevale s takimi rezultati. Hkrati pa je tudi res, da se generacije otrok spreminjajo, kar se pozna tudi v judu. Ni več take pripravljenosti, odrekanja, vsega tega, kar je potrebno za take rezultate, tako da jaz upam, da se najdejo tisti posamezniki, s katerimi bodo potem ti trenerji lahko delali. Zaenkrat se še ne vidi ta luknja oziroma pomanjkanje, ampak vsi vemo, da bo prej ali slej do tega žal prišlo.

Vseskozi govoriva o uspehih deklet, pri fantih pa kar nekako do tega preboja ni prišlo. Dobro, nekaj je pokazal zdajšnji sekretar judo zveze Aljaž Sedej, pa Roki Drakšič, ki je zdaj trener na Finskem in Mihael Žgank, ki je potem tekmoval za Turčijo. Ampak olimpijska kolajna se je vedno izmuznila.

Tudi Adrian Gomboc je bil dober. Ampak kaj vem, zakaj fantom ne uspe tako. Mogoče zato, vsaj tako se mi zdi, da pri puncah je bila vedno skupaj neka dobra ekipa in če eni ni uspelo, je pa drugi ali tretji. Pri fantih pa so bili vedno posamezniki. Se pravi, bil je Aljaž, pa je bil Sašo Jereb, pa je bil Roki, pa potem Gombi, ni pa bilo take ekipe v celoti, kjer bi, če enemu ne uspe, lahko uspelo kateremu drugemu. Ne vem, pri fantih tudi zdaj ne vidim tega, upam, da se motim. Saj so mladi, ampak pot je še kar dolga no, da bi pa kdo zelo izstopal, tega ni,. Medtem ko pri puncah pa s temi mladinskimi medaljami, kot so Kaja Šuster, Nika Koren, tudi v taboru Marjana Fabjana so dekleta, ki spet dosegajo vidnejše rezultate, tako da pri puncah se mi zdi, da imamo malo več možnosti za uspehe, kakor pri fantih. Ampak zakaj je tako, na to pa ne znam odgovoriti.

Na zadnjem Pohorskem bataljonu je kar nekaj fantov opozorilo nase z dobrimi meti, tako David Štarkel kot tudi Martin Hojak sta zmagovala predčasno.

Ja, saj je čisto možno, da bo kdo kaj naredil, daleč od tega, da ne bi. Ampak tukaj gre za svetovni pokal. Ko pa govorimo o tistih še večjih tekmovanjih, članskih evropskih in svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, tam pa nekako zmanjka. Tako bom rekla, saj imamo dober material, ampak za tisti sam vrh, vrh, da si res tam, tu pa nam še malo manjka.

Ljubljana je večje tekmovanje v judu gostila leta 2013, ko je bilo v Stožicah na sporedu mladinsko svetovno prvenstvo. Obisk je bil dober, tudi uspehi so bili. Kako bi tokrat v dvorano Maksa Pečarja v Črnučah, kjer bo tokratni European Open, privabili čim več ljudi?

Da, takrat je bil obisk res dober, ker je bila to res ena velika tekma v, bom rekla centru Slovenije, ne v Ljubljani. Po navadi so bile te tekme vedno malo bolj oddaljene, ven iz Ljubljane, zdaj pa imajo ljudje priložnost, da pridejo, ker nimajo daleč. Da si pridejo pogledat, kako je videti vrhunski judo danes. Tekmovanje bo res na vrhuncu, prijavljenih je preko 400 tekmovalcev in tekmovalk iz štirih celin, če se ne motim. Kar pomeni, da je nivo res visok. Tudi vsi naši najboljši, razen Andreje Leški, bodo nastopali – Kaja Kajzer, kot sem rekla, pa Kaja Šuster, Metka Lobnik, Martin Hojak in tako naprej. Jaz mislim, da ljudem ne bo žal, če bodo prišli, ker bo judo res dober.

Kako pa je s samo organizacijo, glede na to, da je tekmovanje v Ljubljani, kjer je kar precej judo klubov?

V tem primeru so se vsi naši organi JZS organizacijsko odlično odzvali. Vsi ljubljanski klubi so pripravljeni tukaj pomagati in kljub nekaj negativnim odzivom znotraj zveze zadnje čase, se je tukaj res pokazalo, da ni čisto tako, kakor se včasih vidi navzven. Recimo, da nismo povezani. To ni res, smo kar dobro povezani in vsi si želimo uspeha, stremimo k istemu cilju, to je delati dobre judoiste, ne samo na tatamiju, tudi izven njega. Rečem lahko, da še vedno poosebljamo filozofijo utemeljitelja juda Jigora Kana, poudarjamo te vrednote in zdi se mi, da bomo z organizacijo te tekme to samo še dokazali vsem ostalim.

Kako pa ste izbrali dvorano Maksa Pečarja in kateri klubi so najbolj vpeti v delo?

Bežigrad bo tukaj opravil največje delo, saj so tudi najbolj številčni. In seveda še vsi ostali klubi, Olimpija Tatami, Sokol, Polyteam, Golovec in Zmajčki, ogrevalna dvorana bo dvorana ekipe Polyteam. Seveda smo si želeli imeti tekmovanje v Tivoliju, ki je praktično center Ljubljane, ampak tam bi težko pripravili še ogrevalno dvorano. Je pa zato dvorana Maksa Pečarja prav tako izredno primerna za takšno tekmovanje. Tekmovalo se bo na treh blazinah, tako da bo borbe moč oba dneva spremljati od jutra do večera zaradi velikega števila prijavljenih.

Najlepša hvala za pogovor in uspešno delo vam želimo.

(besedilo: PR JZS, foto: STA)